Minister Janez Cigler Kralj se je danes srečal s predstavniki organizacij v kmetijstvu. Predstavil jim je celovito varovalno mrežo ministrstva za kmete. Minister je poudaril, da ministrstvo že z obstoječimi ukrepi zagotavlja več kot 21 milijonov evrov podpore za stabilno pridelavo hrane in odpornost slovenskega kmetijstva ter napovedal nadgradnjo teh varoval.
Ministrstvo za kmetijstvo vzpostavlja celovito varovalno mrežo za kmete, ki zmanjšuje letošnje posledice gospodarskih kriz, podnebnih sprememb in drugih izrednih razmer. Z načrtovanimi ter že izvedenimi ukrepi krepi odpornost slovenskega kmetijstva, zmanjšuje stroškovne pritiske na kmetijska gospodarstva ter ustvarja pogoje za stabilno pridelavo hrane, konkurenčnost in dolgoročno prehransko varnost Slovenije. Ministrstvo tako nadgrajuje sveženj ukrepov za podporo kmetijskim gospodarstvom, ki se soočajo z rastjo stroškov pridelave, posledicami suše ter drugimi izzivi v letih 2025 in 2026.
Vse to ministrstvo izvaja v stalnem dialogu s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki ter usklajuje odzive na aktualne razmere v kmetijstvu.
Ob današnji predstavitvi ukrepov je minister Cigler Kralj poudaril: »Kmetje pridelujejo hrano, skrbijo za živali in naše podeželje ter ohranjajo znanje in način življenja. Zaradi letošnjih vremenskih ujm je na nekaterih kmetijah, zlasti na območjih z omejenimi dejavniki, izpad krme velik. Nekateri rejci zato razmišljajo o zmanjšanju čred ali celo o prenehanju kmetovanja. Kmetijskim organizacijam se zahvaljujem, da so se nam pridružile pri pozivu rejcem, naj z odločitvami o zmanjšanju čred še počakajo. Zagotovil sem jim, da želimo njihovo delo podpreti in jim čim hitreje pomagati ohraniti kmetijsko pridelavo.«
Ministrstvo si v medresorskem sodelovanju prizadeva zagotoviti dodatna sredstva za kmetijska gospodarstva z največjo škodo zaradi letošnje dolgotrajne suše. Hkrati se proučujejo razmere in možnosti za ciljno pomoč, ki bi podprla dohodkovno stabilnost gospodarstev in prehransko varnost. Prav tako se preverja možnost delnih predplačil za območja z omejenimi dejavniki kmetovanja (OMD).
V medresorski obravnavi je odlok o finančni pomoči kmetom, prizadetim zaradi posebnih težav, povezanih s krizo na Bližnjem vzhodu. Ukrep v vrednosti 8,14 milijona evrov, financiran iz kmetijske rezerve EU (2,71 milijona evrov) in državnega proračuna (5,42 milijona evrov), bo izplačan po uradni dolžnosti, brez dodatnih vlog, v obliki pavšala na hektar upravičenih zemljišč. Namenjen je blažitvi stroškov, ki so zaradi geopolitičnih razmer narasli predvsem pri gnojilih in energiji.
Pomemben del varovalne mreže predstavljajo že izvedeni ukrepi. Zaradi suše v letu 2025 je bilo 3.781 oškodovancem izplačanih 8,45 milijona evrov, Sklad kmetijskih zemljišč pa je na najbolj prizadetih območjih odpisal ali znižal zakupnine v skupni vrednosti več kot 500.000 evrov. Izplačila zaradi pozebe 2025 so znašala 4,45 milijona evrov za 280 oškodovancev ter dodatnih 328.146 evrov za 62 gospodarstev s stoodstotno škodo.
Ocenjevanje škode po letošnji suši še poteka. Do jutri, 30. septembra, bo popis končan, do 9. oktobra pa morajo biti podatki vneseni v aplikacijo AJDA. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja bo posledice ugotavljala po uradni dolžnosti; ocena bo podlaga za morebitne dodatne ukrepe.
Skupaj pomoč zaradi draginje, podpora ob suši ter izplačila za sušo in pozebo predstavljajo več kot 21 milijonov evrov neposredne finančne pomoči, pri čemer znesek še ne vključuje prihajajočih ukrepov subvencioniranja goriva, dodatnih odpisov zakupnin in morebitnih novih intervencij zaradi letošnje suše.
Skupaj z Ministrstvom za infrastrukturo in energetiko je ministrstvo pripravilo zakonski okvir za subvencioniranje goriva, ki bo kmetom, čebelarjem, izvajalcem kmetijskih in gozdarskih storitev, ribičem ter izvajalcem marikulture omogočil povračilo dela stroškov goriva.
Poseben poudarek ministrstvo namenja tudi dolgoročnim ukrepom prilagajanja na podnebne spremembe, zlasti strateškemu pristopu do namakanja za zagotavljanje stabilne pridelave hrane. Zato skupaj z drugimi resorji pripravlja ukrepe za poenostavitev in skrajšanje postopkov pri vzpostavljanju namakalnih sistemov, spodbuja gradnjo novih sistemov in zadrževalnikov ter zagotavlja finančno podporo. Hkrati si prizadeva za usklajevanje pristojnih institucij ter aktivnejšo vlogo pri izvedbi večjih namakalnih projektov, ki bodo dolgoročno povečali odpornost slovenskega kmetijstva na sušo.
Cilj vseh ukrepov je ohraniti ekonomsko vzdržnost slovenskih kmetij, spodbuditi domačo pridelavo hrane ter okrepiti odpornost kmetijskega sektorja na vse pogostejše gospodarske in podnebne pretrese. Močno in odporno kmetijstvo je temelj prehranske varnosti Slovenije, zato ministrstvo z interventnimi in razvojnimi ukrepi ustvarja pogoje za zanesljivo oskrbo prebivalcev s kakovostno domačo hrano tudi v prihodnje.
Ministrstvo ostaja v stalnem dialogu s kmetijskimi organizacijami in drugimi deležniki, s katerimi usklajuje odzive na aktualne razmere v kmetijstvu.
Vir/Foto: Ministrstvo za kmetijstvo
